Skupni evropski referenčni okvir za jezike je bil oblikovan v letu 1991 na podlagi pobude s strani Sveta Evrope. Skupni evropski referenčni okvir za jezike je zelo obsežno in kompleksno izdelan, kar mu štejemo v prednost, toda po drugi strani je lahko to tudi že njegova slabost. Mnogi, ki si pri poučevanju želijo pomagati z referenčnim okvirom, ugotovijo, da je zaradi prevelike količine podatkov, opisov in strokovne terminologije kar precej zakompliciran. V tem pogledu bi se dalo referenčni okvir še izboljšati – predvsem za tiste, ki se z njim srečujejo prvič.
Če prevajalec deluje kot samostojni prevajalec, se pravi da ni uradno zaposlen v prevajalski agenciji, ima s tem kar nekaj prednosti, seveda pa tudi nekaj slabosti. Samostojni prevajalec tako nekoliko lažje izbira posle oziroma prevajalske projekte, saj ima možnost, da kakšen prevajalski projekt tudi zavrne. Seveda pa je to pod pogojem, da ima na voljo dovolj veliko dela, da si lahko privošči izbiranje projektov. Po drugi strani pa velja, da nima zagotovljenega stalnega dohodka, kot to velja v primeru stalne zaposlitve, kar pa je ena od slabosti.
Prevajanje iz angleščine v slovenščino spada med bolj povpraševane vrste prevajanj. Angleški jezik je namreč v svetu zelo razširjen, govori ga veliko milijonov ljudi, zaradi gospodarske pomembnosti ZDA, Velike Britanije, Kanade, Avstralije, Indije,... pa je jezik zelo pomemben tudi na področju gospodarske aktivnosti. Angleški jezik je prav tako zelo uporabljan na področju pravnih prevodov, saj pogosto multinacionalke svoje pogodbe najprej napišejo v angleškem jeziku in potem to angleško verzijo prevedejo še v druge lokalne jezike svojih podružnic.
Prevajalci ne morejo celotno znanje, ki je potrebno za prevajanje črpati samo iz svojega znanja, temveč za to obstajajo tudi pripomočki. Prevajalec pri svojem delu uporablja več različnih pripomočkov, kot so: računalnik, tiskalnik, različni slovarji, razni urejevalniki besedil, internet (predvsem razni iskalniki in elektronska pošta), razna strokovna literatura in različne prevajalske baze in še mnogo drugih podobnih pripomočkov.
Same delovne razmere prevajalcev se načeloma vežejo na način zaposlenosti. Prevajalev, ki je zaposlen v podjetju, je ponavadi vezan na delovni čas, prevajalec, ki pa je samostojni prevajalec, pa je vezan glede na naročila (kar nima nobene zveze z določenim delovnim časom). V obeh primerih pa je prevajanje delo, ki se dela sede in večinoma v zaprtem prostoru in seveda prevajalci večinoma prevajajo sami in le redko v skupini. Glede na to, da se delo prevajalca večinoma opravlja sede, je največja nevarnost okvara hrbtenice in podobne okvare, ki so vezane na delo v sedečem položaju.